Članki

PRAZNIK TERANA IN PRŠUTA V DUTOVLJAH

V Klubu kraških ovčarjev Slovenije smo se kot del povorke udeležili praznika terana in pršuta v Dutovljah. Pasmo smo uspešno promovirali, dobili plaketo/zahvalo za udeležbo ter se fotografirali s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem.


 

 

Kraševec sreča lipicanca

V nedeljo, 31.5.2015, smo se ljubitelji in lastniki kraševcev zbrali na prijetnem srečanju v Lipici, kjer smo v Klubu kraških ovčarjev v sodelovanju s Kobilarno Lipica organizirali fotografiranje dveh slovenskih avtohtonih pasem; kraškega ovčarja in lipicanca. Preživeli smo krasno, sončno popoldne v dobri družbi, nastalo pa je kar nekaj fotografij, ki bodo še dolgo v spomin edinstvenemu prizoru.

Za več fotografij klikni SEM.

 

 


 

Kraški ovčar v oddaji Od muhe do slona

Naša člana dolgoletni vzreditelj, ljubitelj in poznavalec pasme Viktor Kren ter sodnik Blaž Vehovar sta predstavila pasmo kraški ovčar v oddaji Od muhe do slona! Vabljeni k poslušanju!

http://4d.rtvslo.si/arhiv/od-muhe-do-slona/174329736

 


 

Utrinki iz razstave CAC Barje 2015

Pretekli vikend je na hipodromu v Vrbljenah pri Igu potekala državna razstava psov vseh pasem CAC Barje. Udeležili so se je tudi lastniki kraških ovčarjev.
Sodnik Miroslav Zidar je za najlepšega kraševca izbral večkratnega prvaka Nila, ki je tudi oče aktualnega legla pri psarni Lumivik (Viktor Kren). Več informacij lahko pridobite v rubriki Vzreja - Legla.

Fotografije tokratnega razstavnega dne si lahko ogledate v našem spletnem albumu!

 



 


 

Zelo uspešen razstavni vikend na CACIB Celje in CACIB Winter Winner

Lastniki kraških ovčarjev smo preživeli prijeten vikend v odlični družbi in vzdušju na razstavnem vikendu v Celju. Oba dneva je bil z nami tudi g. Miroslav Zidar. Bili smo veseli njegove prisotnosti, saj nam je odlično svetoval o razstavljanju in tudi o tem, kako ravnati s kraševci. Vsak koristen nasvet tako velikega strokovnjaka je vedno več kot dobrodošel.

V času sojenja kraških ovčarjev je moderatorka programa komentirala in vabila obiskovalce, da si ogledajo sojenje naše avtohtone pasme, za kar se zahvaljujemo Klubu 5, ki je organiziral to razstavo.

V soboto, na CACIB Celje je vzrejna skupina psarne Srednjedrvaske v močni konkurenci osvojila drugo mesto. Kraški ovčar Nil lastnika Kren Viktorja je defileju druge pasemske skupine prav tako osvojil odlično 2. mesto.

 

Odlično  smo se odrezali tudi v nedeljo na CACIB Winter Winner. Še veličastneje pa je bilo za nas lastnike kraševcev, saj je psarna Srednjedravska lastnika Franca Kiseljaka v močni konkurenci vzrejnih skupin osvojila prvo mesto. Sodil je priznani sodnik iz Hrvaške in jih je po razglasitvi kot skupino posebej pohvalil in jim čestital.


 

Predvsem nas je razveselil s prisotnostjo predsednik KZS. Po razglasitvi vzrejnih skupin jih je pričakal na izhodu iz ocenjevalnega kroga, na kar je vsakemu od njih  čestital, vzreditelju Francu Kiseljaku (psarna Srednjedravska) pa izrekel še pohvalo za trud pri promociji pasme. Vsi smo se omenjene geste predsednika zelo razveselili v upanju, da nam bo v svojem mandatu osebno stal ob strani v prizadevanjih, da v čim lepši luči predstavimo pasmo slovenski in mednarodni javnosti.  S to gesto je pokazal, da se zaveda, da so razstave zelo pomembne pri ohranjanju in napredku kvalitete populacije. Le na razstavah se predstavi in strokovno oceni, kar premore pasma. Če bomo imeli kraške ovčarje le na domačih vrtovih in lokalnih pasemskih druženjih, ni za pričakovati razcveta in napredka ter povečanja števila psov.  Upam, da se vsi skupaj zavedamo, da ji še vedno grozi preživetje. Predsednikovo spoznanje nam daje voljo, pogum in spodbudo, da smo na pravi poti. Le strokovna kinologija ima prihodnost, kar dokazuje močna mednarodna udeležba na razstavah. Temu trendu moramo slediti tudi z našimi kraševci. Tega se zelo dobro zavedamo v Klubu kraških ovčarjev Slovenije. Rezultati našega dela in usmeritve so vidni, ko vzreditelji našega kluba KKOS posegajo po najvišjih stopničkah v močni konkurenci v svetu prepoznavnih in zanimivih pasem, nanje pa jih skoraj vedno uvrstijo priznani vsestranski sodniki, ne glede na to, iz katere države prihajajo.

 

 


 

PODELITEV PRIZNANJ ZA IZJEMEN DOPRINOS PASMI IN ČASTNIH ČLANSTEV KKOS

17. in 18. januarja 2015 je v Ljubljani potekala mednarodna razstava psov vseh pasem. Udeležili smo se je tudi člani Kluba kraških ovčarjev Slovenije. Še posebej so nas razveselili veliki uspehi naših vzrediteljev, ki so dokazali, da jim v zagnanosti in ljubezni do pasme zagotovo ni enakega. Vzreditelja Viktor in Ivica Kren sta s svojim psom oba dni dosegla naziv BOB. Ch. Nil je tako postal najlepši kraški ovčar letošnjega ljubljanskega razstavnega vikenda. V nedeljo je Franc Kiseljak (psarna Srednjedravska) s svojo psičko Ch. Hito Srednjedravsko dosegel naziv BOS. Posebna poslastica za vse ljubitelje kraševcev, pa tudi ostalo kinološko javnost pa je bila predstavitev kar dveh vzrejnih skupin kraševcev v sklopu programa Best in show. Pasmo sta predstavila vzreditelj Damjan Vitez, psarna Kamengorska (Ista Silber, Mrk Kamengorski, Maska Kamengorska, Laso Kamengorski) in vzreditelj Franc Kiseljak, psarna Srednjedravska (Ch. Hita Srednjedravska, Slo. Ch. Grom Srednjedravski, Keli Srednjedravska). Psarna Kamengorska je med vsemi vzrejnimi skupinami dosegla prvo mesto.


Iskrene čestitke vsem!


Za več rezultatov, kliknite TUKAJ!

Ob tej priliki smo se tudi zbrali, da bi našim najzaslužnejšim članom podelili priznanja Kluba kraških ovčarjev Slovenije (KKOS). 

Albert Einstein je nekoč dejal: "Imeli bomo usodo, ki si jo bomo zaslužili."

Kakšna bo usoda naše edine pasme - kraškega ovčarja, bo pokazal čas. Na nas je odgovornost, da našo pasmo zanamcem prepustimo v skrb vsaj v tako dobrem stanju, kot smo jo prejeli.

Naše ravnanje s kraškim ovčarjem bi moralo biti naš Damoklejev meč, ki nas opozarja, da osebni interesi ne smejo vplivati na razvoj naše pasme.

Klub kraških ovčarjev Slovenije (KKOS) je bil ustanovljen leta 2012 na pobudo najvidnejših vzrediteljev in kinologov. Pravo težo in veljavo takšnim organizacijam dajejo njihovi člani, podporniki in prijatelji. Med drugim si je klub zadal nalogo, da bo vodenje kluba drugačno, kot smo ga bili vajeni. V ospredju delovanja kluba naj bo delo v korist pasmi, odnosi med člani pa naj bodo korektni. Tega, žal, v preteklosti pogosto ni bilo.

Klub kraških ovčarjev združuje izjemne vzreditelje in kinologe, ki so na razstavi prejeli zaslužena priznanja. 

Ko govorimo o kraškemu ovčarju oziroma kraševcu kot pasmi, ne smemo zanemariti, da gre za našo edino preostalo avtohtono pasmo psov, ki predstavlja del nacionalne identitete, podobno kot to velja za lipicanca. 

Skozi zgodovino kraškega ovčarja se je dogajalo marsikaj in nekajkrat se je kraševec znašel v nezavidljivem položaju, celo na robu izumrtja. Predvsem vojne vihre kraševcu niso prizanašale. Takrat so izjemni posamezniki vzeli usodo kraševca v svoje roke in pasmi zagotovili nadaljnji obstoj. Janez Hojan (posthumno), Miroslav Zidar in Jelka Simčič so prejeli priznanje za izjemen doprinos pasmi.Tem ljudem smo se globoko poklonili in jim podelili naziv častni član KKOS

Znotraj kinologije velja vzreja za temeljno dejavnost, zato moramo biti ponosni na vzreditelje, ki vzrejajo kraškega ovčarja že več desetletij in s tem skrbijo za obstanek ter kvaliteto pasme. Njihove izkušnje so neprecenljive. Pet takšnih vzrediteljev bo danes prejelo priznanja za svoje delo na področju vzreje. To so ljudje z veliko začetnico, ki si zaslužijo veliko spoštovanja. Za dolgoletno vzrejo kraških ovčarjev in izjemen doprinos pasmi so plaketo prejeli Branka Kranjc-Sluga, psarna Vršnik (1986), Damjan Vitez, psarna Kamengorska (1989), Franc Kiseljak, psarna Srednjedravska (1996), Emil Pižmoht, psarna Pižmohtova (1996) in vzreditelj Viktor Kren (1999).

Pri vzreji kraševca pomembno vlogo igra tudi DRŽAVNA VZREJNA KOMISIJA. Vzpostavitev le-te je onemogočila kvarne vplive posameznikov, saj je Kinološka zveza Slovenije komisiji zagotovila nemoteno in strokovno delovanje. Državna vzrejna komisija se je skupaj s Kinološko zvezo lotila tudi projekta semenske banke, kjer bomo hranili genski material samcev, ki so za pasmo pomembni.

Če smo uvod začeli s citatom slavnega fizika Alberta Einsteina, ga tudi zaključimo z eno od njegovih misli. "Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost, ampak za vesolje nisem povsem prepričan."

 

Poskrbimo torej, da naša neumnost ne bo botrovala labodjemu spevu kraškega ovčarja. Če imamo najlepše mesto na svetu, lahko z gotovostjo trdimo, da imamo tudi najlepšo pasmo na svetu. Poskrbimo, da takšna tudi ostane.

 

Foto: Blayo (Yinepou Group)

 


 

Razstavni vikend CACIB Ljubljana

Za nami je lep in izredno uspešen vikend na razstavah CACIB Ljubljana I in CACIB Ljubljana II. Letošnje leto smo otvorili z lepim številom kraških ovčarjev na obeh razstavah in rezultati so sledeči:

CACIB Ljubljana I (Melita Grošelj)

Maska Kamen gorska zelo perspektivno
Liza Silber odlično, PRM, BOS, JBOB
Keli Srednjedravska odlično, r. CAC, r. CACIB
Lana prav dobro
Inja Silber odlično, CAC, CACIB
Lin odlično, CAC, r. CACIB
!!! Nil odlično, CAC, CACIB, BOB !!!



CACIB Ljubljana II (Branka Kranjc-Sluga)

Mrk Kamen gorska zelo perspektivno
Mik perspektivno
Mak Srednjedravski prav dobro
Laso Kamen gorska odlično, CAC, r. CACIB
Grom Srednjedravski odlično, CAC
Ch. Geni Vršniški odlično, r. CAC
!!! Ch. Nil odlično, CAC, CACIB, BOB !!!
Maska Kamen gorska zelo perspektivno
Lana odlično, CAC
Ista Silber odlično, CAC
Keli Srednjedravska odlično, r. CAC
Ch. Hita Srednjedravska odlično, CAC, CACIB, BOS



Iskrene čestitke vsem razstavljalcem, ki ste pripeljali svoje kraške ovčarje. Hvala za prijetno druženje!
Še posebej pa se zahvaljujemo vzrediteljema Damjanu Vitezu (psarna Kamen gorska) in Francu Kiseljaku (psarna Srednjedravska), ki sta poskrbela za poseben čar v defileju. Oba sta namreč predstavila svoji vzrejni skupini, psarna Kamen gorska pa je zasedla tudi prvo mesto. Čestitke!

Ponovno smo pokazali bistvo kraškega ovčarja. Predstavili smo tipične, samozavestne in ponosne kraševce, ki so s svojimi lastniki lepo predstavili pasmo. Vsi smo z veseljem svetovali vsem mimoidočim, ki so se ustavili na klepetu. Dokazali smo, da se z zmernostjo, druženjem in zdravimi odnosi pasma prikaže v najlepši luči. Takšnih razstavnih vikendov si zagotovo želimo še več!

Klub kraških ovčarjev Slovenije se je v sklopu programa Best in show formalno zahvalil in podelil tudi posebne plakete vsem, ki so s svojim nesebičnim delom vtisnili neizmerljiv pečat pasmi. Prejemniki plakete za izjemen doprinos pasmi so bili:
- Janez Hojan (posthumno)
- Miroslav Zidar
- Jelka Simčič

Priznanja za dolgoletno promocijo in vzrejo so prejeli tudi:
- Branka Kranjc-Sluga (psarna Vršnik)
- Viktor Kren
- Emil Pižmoht (psarna Pižmohtova)
- Franc Kiseljak (psarna Srednjedravska)
- Damjan Vitez (psarna Kamen gorska)

(Foto: Blayo - Yinepou Group)

Več fotografij -  KLIK!

 

 


 

UMRL JE ZORAN REMIC

Zorana sem poznal kot navdušenega kinologa, ki si je zastavil poseben cilj - da bi na Dobu poleg nemških ovčarjev in labradorcev vzrejali in šolali tudi edino slovensko avtohtono pasmo psov - kraševce. Leta 1985 je začel svoje službovanje na Dobu. Od leta 1991 je delal na Dobu kot vodja skupine vodnikov službenih psov. Za ta poklic se je izšolal v Podutiku, kjer je dosegel najboljše rezultate svoje generacije. 

Leta 1986 je pridobil soglasje Ministrstva za pravosodje ter z njihovo podporo registriral psarno Izpod Debenca, kamor so še istega leta pripeljali prvo kraševko. Leta 1987 so na Dobu že imeli prvo leglo kraševcev. Do leta 1997 so jih vzredili 250, nekateri izmed njih so odšli tudi v tujino - v Švico, Italijo, Nemčijo, na Portugalsko in v Ameriko. Mnogi kraševci izpod Debenca so dosegali visoke uvrstitve na razstavah, delovali pa so tudi kot terapevtski psi za zapornike. Eden izmed zapornikov je kraševce še posebej vzljubil in jih je celo razstavljal.

Fuji film iz Japonske je na Dobu posnel oddajo o kraševcih, ki si jo je leta 1997 ogledalo kar 24 milijonov Japoncev. V psarni izpod Debenca so imeli tudi po dvajset predstavnikov te naše pasme naenkrat. Naloge kraševcev na Dobu so bile vezane predvsem na varovanje objekta zaporov (obhodi, patrulje, itd.). To so bili neponovljivi časi za naše pse. Leta 1997 izbrano vodstvo pa ni več imelo posluha za projekt vzreje kraševcev. Psarna izpod Debenca ter posledično tudi vzreja sta bili ukinjeni. Kraševce so bili primorani oddati dobrim ljudem, ki so jih bili pripravljeni sprejeti in skrbeti zanje. Vzreja na Dobu je bila enostavno vrhunska, saj so bili psi na razstavah izjemno uspešni. Po zaslugi Zorana Remica pa kraševci iz Doba niso bili le razstavno lepi, ampak so bili tudi lepo vzgojeni, kar za kraševce  v tistih časih ni bilo ravno samoumevno. Z Zoranom Remicem sva se spoznala pozimi leta 1993, ko smo se z družino po izgubi nemške ovčarke odločili za kraševca. Odpeljali smo se na Dob v Psarno izpod Debenca, kjer so čisto poleg zaporov vzrejali tudi kraševce. Tam nas je sprejel Zoran. Visok, močan in resen policist v uniformi, ki je s svojo podobo takoj naredil vtis. Po formalnem pozdravu smo odšli za Zoranom vse do pesjakov, kar je bilo zame izjemno doživetje. Pesjaki so bili postavljeni v dveh nadstropjih, najbolj glasni med vsemi psi pa so bili ravno kraševci, ki so nas prvi sprejeli s svojim značilnim laježem. Peljal nas je do kraševke Mirne, mame našega mladiča. Zoran jo je oddaljil od mladičev, da smo lahko videli celotno leglo, ne da bi po nepotrebnem vznemirjali mamo. Kraševke so namreč dobre mame in zelo zavzeto čuvajo svoje mladičke. Stari so bili šele tri tedne in izjemno ljubki. Še danes spomin na ta trenutek v meni vzbudi globoka čustva in vse od takrat igrajo kraševci prav posebno vlogo v mojem življenju. Na naslednji obisk smo čakali en teden in zdelo se je, da se vleče v nedogled. Da bi lažje dočakal dan obiska, sem se moral z nečim zamotiti in tako sem doma izdelal kipec kraškega ovčarja iz gline. Za Zorana. Tako sem lažje pričakal dan, ko smo se končno spet vsi peljali na Dob. Podaril sem mu kipec, katerega je bil zelo vesel, sam pa mi je v zameno poklonil knjigo Miroslava Zidarja »O KRAŠEVCU« in nekaj fotografij kraševcev. In tako se je začelo najino prijateljstvo. Našega kraševčka smo na Dobu obiskali še dvakrat, nato pa je bil dovolj star, da smo ga lahko odpeljali domov. Vsak obisk pri Zoranu je imel zame prav poseben pomen. Še naprej sem izdeloval kipce kraševcev, Zoran pa me je poučeval o njih in me zalagal s fotografijami, po katerih sem lahko risal in kiparil.

Delo, ki ga je opravljal Zoran, je za našo pasmo neprecenljivo. Odločitev, da bodo na Dobu imeli tudi  kraševce, je bila izjemna in smela. Zoranova umirjenost, odločnost in discipliniranost, pa so bile vrline, kot nalašč za delo s kraševci. Z izjemo vzrediteljev danes ni nikogar, ki bi bil pripravljen svoj čas, trud in znanje vlagati v vzrejo kraševcev. Vzrejo psarne izpod Debenca danes ohranja vzreditelj Franc Kiseljak, ki je svojo psarno »Srednjedravska« zasnoval ravno s psico Rivo Izpod Debenca.


Z Zoranom sva več let ostala v stikih in se videla na nekaj razstavah. Pred štirimi leti sva se po dolgem času zopet videla. Z Miroslavom Zidarjem sva takrat začela snovati knjigo Kraševec in tako sva navezala stik tudi z Zoranom. Ob obisku me je presenetilo dejstvo, da se Zoran ni spomnil le mene, ampak naše cele družine. Najbolj pa sem bil presenečen, ko je iz dnevne sobe prinesel kipca, ki sem ju izdelal v času naših prvih obiskov na Dobu.

Žal je Zoran umrl veliko prehitro. Imela sva še kar nekaj načrtov, povezanih s kraševci. Zadnjih nekaj mesecev sva se dogovarjala za naslednje srečanje, do katerega pa žal nikoli ni prišlo. Zoran je bil velik ljubitelj in poznavalec kraških ovčarjev.  Še pomembneje pa je to, da je bil človek s srcem, ki je pod okrilje psarne sprejel tudi odrasle kraševce. Tiste zavržene, zanemarjene in popadljive, ki so jih ljudje imeli na verigah in z njimi grdo ravnali. Znal jih je spoštovati, prevzgojiti in jih vključiti v vzrejo. Počel je to, česar si danes, žal, ne upa nihče. Dosežki Psarne izpod Debenca govorijo sami zase in bodo za vedno vpisani v zgodovino naše pasme.



Ja, zelo bomo pogrešali Zorana. Poleg vsega je bil nedvomno tudi velik romantik, ki je znal in zmogel uresničiti svoje ideje, svoje sanje, svoj cilj. Cilj, ki se zdi danes povsem utopičen. Dokazal je, da se za pomembne stvari izplača boriti. Dokazal je, da je pomemben posameznik. In nenazadnje je dokazal, da si je potrebno upati pa četudi se zdi pot do cilja še tako strma in trnova. Brez velikih besed, le s srcem, zavestjo ter s skrbjo, zavzetostjo in resnim delom, je Zoran z dejanji poskrbel, da bomo o devetdesetih letih prejšnjega stoletja lahko govorili kot o zlati dobi kraševcev. Brez kančka dvoma so bila devetdeseta leta najlepša, najbolj romantična in najplodovitejša. 

Hvala za vse, Zoran,  in na svidenje...

 

(Blaž Vehovar, foto: psarna Izpod Debenca)

 

 


 

 

PREDSTAVITEV KRAŠKEGA OVČARJA NA SEJMU AGRA 2014

Od 23. do 28. avgusta 2014 je v Gornji Radgoni potekal 52. mednarodni kmetijsko – živilski sejem AGRA. Sejem AGRA je  najpomembnejši kmetijsko – živilski sejem v regiji sosedskih držav,  povezuje mesto in podeželje. Tu se srečujejo poslovneži, strokovnjaki in uporabniki.

Na skupno 68.300 m2 razstavnih površin se je letos predstavilo 1750 razstavljavcev iz 29 držav.  Poleg tega so si obiskovalci lahko ogledali še 15.300 m2 vzorčnih nasadov, 3.000 m2 pa je namenjenih tudi razstavljanju živali. Tradicionalno so predstavljeni govedo, konji, prašiči, drobnica, male živali in sladkovodne ribe. Tako so se med avtohtonimi pasmami domačih živali predstavili tudi posavski konj, krškopoljski prašič in belokranjska pramenka. Že več kot 15 let pa se ob predstavitvi drobnice predstavlja tudi kraški ovčar, edini slovenski avtohtoni in mednarodno priznani pes, imenovani tudi kraševec. Kraški ovčar ali kraševec kot edina slovenska avtohtona pasma predstavlja kot ostale avtohtone pasme živali neprecenljivo živo dediščino našega naroda. Kraševec je prastara pastirska pasma psov, ki so jo uporabljali na področju slovenskega Krasa. Poznamo ga že iz opisov Valvazorja v Slavi vojvodine Kranjske. Kot pasma je bil priznan leta 1939, kasneje so ga vodili skupaj s šarplanincem kot Jugoslovanskega pastirskega psa, dokler naši kinologi leta 1968 niso dosegli ločitve obeh pasem. Z zmanjševanjem števila ovčjih čred se je vedno bolj izgubljal njegov pomen čuvaja čred in po zaslugi nekaj posameznikov, ki so kraškega ovčarja prilagodili urbanemu okolju in mu tako našli nov pomen, je postal družinski pes in hkrati njen dober čuvaj. Kraševec je srednje velik, čvrst pastirski pes, z dolgo in gosto dlako železno sive barve. Odlikuje ga plemenita glava s prijaznimi mandljevo rjavimi očmi ter prijaznim pogledom. Ima košat dolg rep. Po značaju je specifična pasma. Kot pastirski pes je samostojen in pogumen, vendar tudi preudaren in zanesljiv. Zato ga je potrebno šolati razumno, strpno in dosledno. Danes kraški ovčarji večinoma živijo kot družinski psi. Tudi v tujini ga cenijo kot čudovitega družinskega psa, ki ima rad otroke in je hkrati tudi odličen čuvaj.  Se pa kraški ovčar ponovno vse bolj uveljavlja tudi v svoji prvotni vlogi, in sicer kot odličen in neustrašen čuvaj drobnice.

(Foto: Valter Černe)

Da se kraški ovčar lahko predstavi na tako pomembnem sejmu in se tudi na tak način bori za svoj obstoj, gre velika zahvala vodstvu sejma AGRA. Tako je vsako leto ob sredah v maneži ob 15. uri predstavitev kraškega ovčarja.Tako kot že mnogokrat do sedaj, smo se tega dne v Gornjo Radgono podali iz raznih krajev, tako lastniki, kakor tudi vzreditelji s svojimi kosmatinci. Prišli so trije odrasli samci, pet samičk in trije šestmesečni mladiči. Vsekakor je zelo pohvalno, da se prireditve udeležujejo tudi vzreditelji, prišla sta dva iz severovzhodne Slovenije in eden iz Koroške.Srečanje psov in lastnikov je svojevrstno doživetje, kajti tako psi, kot lastniki se poznamo od prej, zato je srečanje pristno, še toliko bolj, ko gre pri psih za rodbinske vezi. V dobro voljo so nas spravljali najmlajši, katerim je to bil prvi tak dogodek, kakor tudi starejši, ko je pasja mama okarala svojega odraslega mladiča, ali pa se pasja brata sploh nista poznala, ali pa hotela poznati. Čeprav je te dni vreme precej muhasto za poletje, smo imeli srečo, da je vse skupaj potekalo v lepem, sončnem vremenu, saj se je za našo promocijo še vreme zjasnilo. Še pred nastopom smo naredili krog po sejmišču. Lepo je bilo videti in slišati ljudi, ko so komentirali in veselilo nas je, da je velika večina tudi vedela, da je to kraški ovčar, da to ni šarplaninec ali kavkaški ovčar, ali kaj tretjega. Po pasmi so največkrat povprašali tujci, katerim smo potem na široko razlagali vse pozitivne lastnosti naših ljubljenčkov.  Ampak, kakor je tudi že v navadi, smo se s postavljanjem in poziranjem ukvarjali bolj lastniki kot pa psi, ki so veselo izkoristili vsak trenutek, da so lahko stopili v senco, ali pa se zleknili na kak hladnejši moker del asfalta ali trave. Smo pa lastniki ta del izkoristili za sprostitev psov, saj vemo, da bo po takem skupinskem sprostitvenem sprehodu sledilo delo in sproščen pes bo to tudi lepše in rajši naredil, saj ima igro in sprostitev za sabo.


 (Foto: Valter Černe)

Pred našim nastopom so predstavili konje, ki so nekajkrat bili okregani s strani naših kosmatincev, ker so s sprehodom mimo nas vnašali nemir in s svojim topotom dvigovali prah. Za njimi pa je sledila drobnica, ki pa je predstavljala veliko več veselja pri psih, saj so jo z veseljem opazovali in marsikateri pes je hotel še predčasno na »oder«, da bi delal red.

Prišel je čas našega nastopa. Po dogovoru smo se postavili v kolono odrasli samci, potem samice in na koncu najmlajši trije bratje Srednjedravski. Obhod je minil v najlepšem redu, naredili smo dva kroga, na koncu naredili še skupinski posnetek in zaključili predstavitev. Lepo je bilo in dober je občutek, ko vidiš ljudi na tribuni, da z zanimanjem opazujejo dogajanje in na koncu zaploskajo dogodku. Še lepše pa je,  ko ljudje pridejo mimo s svojim naraščajem, kateremu z velikim veseljem tako lastniki kakor psi dovolimo, da jih pobožajo, s starši pa spregovorimo o pasmi. Na koncu smo družno ugotovili, da je dogodek uspel, da je zanimanja za kraševca vsako leto več, promocija na AGRI je vsekakor dokaz, da so take predstavitve na javnih prireditvah nujne, ugotovitev, da vse več ljudi pasmo pozna pa nam je v ponos.

Andreja in Milan Fujs